Krepitev gospodarstva odpira pot dvigu obresti

Ob potencialno večjem umiku vlagateljev v varnejše naložbe bi do najvišjih padcev najverjetneje prišlo v najbolj tveganih segmentih trga.




Po preplahu na delniških trgih, ki smo ga spremljali ob koncu januarja in v začetku februarja, so se trgi v zadnjem tednu gibali vstran. Nemški borzni indeks je v tednu dni pridobil nekaj več kot desetino odstotka, medtem ko je ameriški osrednji indeks S&P 500 odstotek vrednosti izgubil. Razloge za razliko v gibanju med evropskim in ameriškim trgom gre iskati v relativno močnem ameriškem dolarju, ki je v zadnjem tednu proti košarici valut pridobil 1,7 odstotka vrednosti.

Močnejši dolar je vplival tudi na cene žlahtnih kovin, saj sta zlato in srebro zdrsnila za 1,9 oziroma 2,4 odstotka. H krepitvi dolarja so prispevali dobri ekonomski podatki. Večina zadnjih ekonomskih pokazateljev namreč kaže na lepo okrevanje ameriškega gospodarstva, podobno svetlo ekonomsko sliko pa spremljamo tudi drugod po svetu. Dobro stanje ameriškega gospodarstva so opazili tudi pri ameriški centralni banki. V objavi zapisnika z zadnjega zasedanja odbora za zadeve na prostem trgu (FOMC) je bilo mogoče razbrati veliko mero zaupanja v domače gospodarstvo. S tem se višajo tudi možnosti za počasno zategovanje ugodnih kreditnih pogojev, ki jih z nizkimi obrestnimi merami podpira ameriška centralna banka. Še nedavno je ameriškemu predsedniku Trumpu in članom njegove administracije z njihovimi izjavami uspelo znižati vrednost dolarja ter posredno izboljšati tudi pogoje poslovanja za ameriška izvozna podjetja. S povišanimi možnostmi za hitrejše dvige ključne obrestne mere pa se je vrednost dolarja znova okrepila.

Če so pred padci delniških trgov po svetu v začetku leta svarili zgolj pri investicijski banki UBS, so se temu mnenju zdaj pridružili še pri bankah Goldman Sachs, JP Morgan in danski banki Saxo Bank, ki ponuja trgovalne storitve strankam po vsem svetu. Osrednja tema vseh analitskih pogledov je, da nas v letu 2018 čaka nova rast na višje ravni, ki pa se bo nato še sredi leta prevesila v občutnejšo korekcijo. Hkrati se nam lahko v nekaterih pomembnejših svetovnih gospodarstvih obeta pojav plitve recesije. Na tapeti je predvsem gospodarstvo ZDA, kjer še ni jasno, kakšni bodo dolgoročni vplivi nove davčne zakonodaje na gospodarsko rast. Analitiki opozarjajo predvsem na visoko vrednotene trge in hkratno dviganje obrestnih mer, kar podjetjem viša stroške financiranja.

Ob potencialno večjem umiku vlagateljev v varnejše naložbe bi do najvišjih padcev najverjetneje prišlo v najbolj tveganih segmentih trga. Torej pri družbah, ki že več let ne izkazujejo dobičkov, ampak gradijo "dolgoročni" poslovni model, kjer trenutno ni v ospredju dobiček, temveč rast in širitev poslovanja. Zaradi dolge "horizontale" vlaganja v take poslovne modele je izpostavljenost gospodarsko-borznim ciklom (13–15 let) lahko velika težava. Vprašanje pa je, ali lahko družba, ki ne ustvarja dobička, preživi obdobje nekaj let, ko na trgu ni zaupanja vlagateljev.

Andraž Antonič, Alta Invest

Razno