V pričakovanju razburljive pomladi

Vlagatelje letos očitno čaka bolj razburljivo dogajanje kot je bila "dolgočasna rast" v letu 2017.




Po močni korekciji na finančnih trgih v začetku februarja in občutnem odboju v nadaljevanju februarja so vlagatelji sedaj pred dilemo, ali je bila korekcija le kratek premor pred nadaljnjo rastjo ali znanilec, da nas letos še čakajo močnejši padci.

Zaradi odličnih makroekonomskih podatkov ameriškega gospodarstva se vlagatelji trenutno bojijo, da bo FED prisiljen k hitrejšemu dvigovanju obrestnih mer. Visoka obrestna mera pa je, kot vemo, sovražnih delniških trgov. Podraži namreč tako financiranje investitorjev kot tudi podjetij, ki se jim posledično zniža tudi dobičkonosnost.

Torkov nastop predsednika FED-a Jeroma Powella je vlagatelje ujel rahlo na levi nogi. Sodeč po njegovem prvem nastopu bo imel nekoliko drugačen pristop od njegove predhodnice Janet Yellen. Njegovi komentarji so namreč odprli kar nekaj špekulacij in nejasnosti, da bi znala ameriška centralna banka nekoliko pospešiti dvigovanje obrestne in letos obresti dvigniti štirikrat namesto pričakovanih trikrat.

Na trgu kovin smo videli močan negativen odziv na Trumpove napovedane carine pri uvozu aluminija in jekla v ZDA. Napovedana carina (25% na jeklo in 10% na aluminij) bi lahko povzročila povračilne ukrepe s strani Kitajske, največje svetovne proizvajalke teh dveh kovin. Pod vplivom Trumpovih komentarjev so močno padle delnice azijskih jeklarjev.

Običajno trgovinske omejitve na določenih panogah ne prizadenejo direktno vse globalne trgovine. Obstaja pa nevarnost, da sprožijo močne povračilne ukrepe in pravo trgovinsko vojno. Kitajska je tako že napovedala, da bo zmanjšala uvoz repice in soje iz ZDA, kar bi lahko prizadelo nekatere dele ZDA, ki so velike pridelovalke teh kultur. Vzroke Trumpovih izjav je moč razumeti. V času volitev je obljubljal, da bo zaščitil domačo proizvodnjo v kovinski industriji in obtoževal Kitajsko, ki naj bi z nizkimi cenami jemala delovna mesta v ZDA.

Cena nafta je še naprej v drsenju, podatki o zalogah in proizvodnji v ZDA pa so še podkrepili negativen sentiment. Zaloge nafte so se v ZDA zvišale za dodatne 3 milijone sodčkov, na 432 milijonov, kar je bilo že četrto zvišanje v zadnjih petih tednih. Proti meji 1300 dolarjev za unčo drsi tudi cena zlata in če se bo dolar še naprej krepil, bi lahko cena zlata še naprej drsela.

Kot kaže se nam torej obeta pestra pomlad. Upajmo le, da videne korekcije pomenijo le majhen predah in ne uvod v nadaljnje padanje tečajev. Zaenkrat vrednotenja delnic niso pretirana, kar bi še posebej lahko rekli za Evropo, kjer so vrednotenja še ugodnejša kot v ZDA. Vrednotenja delnic v Evropi pa so podkrepljena tudi z dobrimi podatkih iz evropskih gospodarstev, kjer se denimo krepita tako proizvodni sektor kot tudi povpraševanje.


Gorazd Grof, ALTA Skladi

Priporočamo

Top novice