Politika centralnih bank

Ameriško gospodarstvo je na točki, ko je delno upravičeno vprašanje o pregrevanju gospodarstva.



Na svetovnih borzah je po daljšem obdobju nizke volatilnosti od februarja opaziti razmeroma veliko nihanje tečajev, saj so vlagatelji na kapitalskih trgih nezaupljivi in še vedno v šoku zaradi upadov tečajev. Najnovejše izjave novopečenega šefa ameriške centralne banke Jeroma Powlla niso za trge nič kaj pomirjujoče, saj je med vrsticami razbrati, da letos pričakuje štiri zvišanja temeljne obrestne mere, a je to treba razumeti v kontekstu velike gospodarske rasti v ZDA ter zadnjih podatkov o inflaciji, ki kažejo, da se giblje proti želenima dvema odstotkoma, je v letu 2017 je dosegla 1,7 odstotka. Izjave so spodbudile rast donosnosti 10-letne ameriške državne obveznice na 2,92 odstotka. Ameriško gospodarstvo je na točki, ko je delno upravičeno vprašanje o pregrevanju gospodarstva, saj bi bilo v tem primeru treba zelo hitro zvišati obrestno mero, kar teoretično zelo poveča možnost za pojav recesije, zato je naloga Feda v tej fazi zelo zahtevna.

Na evrskem območju zadnji makroekonomski kazalniki kažejo na robustno rast industrijske proizvodnje, vendar z znamenji, da je mogoče že dosegla vrh. Na splošno so gospodarski kazalniki o rasti BDP zelo spodbudni, vključno z Grčijo. Evropska centralna banka še vedno izvaja zelo ohlapno monetarno politiko, saj se inflacija noče dvigniti na želeno raven. Poslovni cikel se vse bolj približuje polni zasedenosti zmogljivosti, kar bo lahko pripeljalo do zvišanja plač zaposlenih in s tem do rasti inflacije.

Iz dežele vzhajajočega sonca odmeva izjava guvernerja japonske centralne banke Haruhika Kurode o tem, da se pripravljajo na izhod iz programa monetarnih spodbud predvidoma v začetku aprila prihodnje leto ter da bodo normalizirali denarno politiko, saj se inflacija dviguje in bo čez leto dni po pričakovanjih dosegla 2,3 odstotka.

Mitja Baša, Triglav skladi

Priporočamo

Top novice